MUŠTACARJI

Luna mrmra si, ko stopa na cesto,

zgodbo zabavno, slišiš njen smeh?

Znani MIJAAAAUUUU že odmeva čez mesto,

brkati mačkoni zberó se vrh streh.

 

Pravljica o Mlečni cesti

avtor: Jure Bohinec

7. večer

Kar dobro so se namučili, da so na mali voz naložili le manjši lonec čarobnega mleka, ostalo so pustili nedotaknjeno. Telički so se razporedili v vprego in nerodno začeli vleči. Sprva je voz šel počasi, saj so bili neusklajeni, potem pa so zavili na Rimsko cesto in švignili kot po toboganu. Divje vožnje kmalu ni bilo več možno nadzirati. Alfonz je izpustil vajeti in si s tacami pokril oči. Tistega, kar je neizbežno sledilo, ni hotel videti. Nasproti je enako hitro z vozom drvel zlatorogi varuh in se komaj izognil trčenju. Oba vozova sta se prevrnila, teličke je pometalo, čarobno mleko pa se je s pljuskom razlilo po celotni cesti. V trenutku je postala bela in mlečna, saj čarobno mleko nikoli ne poide. Od takrat naprej se še kar razliva, da Mlečno cesto sedaj vidimo iz vseh koncev  Zemlje. Samo za trenutek je vladala zmeda, potem je sledila prava bikova jeza. Oči so kar rdeče žarele in iz nosnic se mu je kadilo. Pripeljal jih je pred sodišče zlate črede, da bi jim kar najhuje sodili. Najprej jih je hotel vseh osem zmleti v zvezdni prah, nato zapreti v črno luknjo na koncu vesolja, šele ko se je malo ohladil, se je skupaj z najstarejšimi kravami odločil, da jih bo poslal na prevzgojo naravnost na Zemljo. Alfonz se je čutil krivega in se najprej vsem opravičil. Prosil je sodnika, naj kaznujejo samo njega, mlade prijatelje pa pustijo doma, ker jih je on zavedel. Telički pa so vztrajali, da hočejo biti kaznovani, si mežikali med seboj in bili presenetljivo dobre volje. Da bi se odrekli potovanju in pustolovščinam, tega za vsako ceno ne mislijo izpustiti. V en glas so mukali: » Kazen mora biti vzgojna in pika!«

Sklenjeno! Drugo noč jih je vsa čreda pospremila do mlečnobele ceste in še dolgo zrla za njimi, ko so se peljali proti Zemlji. Pristanek na gori je bil mehak, saj so padli v snežni zamet. Teličkom bolje ne bi mogel ustreči. Veselili so se novega življenja. Spustili so se v zeleno dolino, kjer so si napravili dom.